Primerjava dveh metod za merjenje listnih rež pri dobu in gradnu

Povzetek

Lastnosti listnih rež, kot sta gostota in velikost, pomembno vplivajo na izmenjavo plinov, zato je njihova analiza ključna za razumevanje fiziologije rastlin, njihove prilagodljivosti na okoljske razmere ter odzivov na podnebne spremembe. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali ročne meritve listnih rež pri drevesnih sadikah lahko nadomestimo z avtomatiziranimi meritvami, kar bi zaradi prihranka časa močno povečalo število vzorcev, ki jih lahko analiziramo. Pripravili smo odtise spodnje povrhnjice z listnimi režami pri sadikah doba in gradna z istega rastišča. Na desetih naključno izbranih posnetkih preparatov pod 200 x in 400 x povečavo mikroskopa za vsako vrsto smo merili število režnih kompleksov ter dolžino in širino celic zapiralk ter porusa z ročnimi meritvami v programu Image J ter z avtomatiziranimi meritvami v programu StoManager1. Rezultate smo statistično ovrednotili. Pri meritvah števila režnih kompleksov nismo zasledili statistično značilnih razlik med obema metodama. Bland-Altmanova analiza je pokazala dobro ujemanje med ročnimi in avtomatiziranimi meritvami. Avtomatizirane meritve so sicer rahlo precenile število režnih kompleksov, vendar je bila napaka majhna. Pri meritvah velikosti so bile razlike med obema metodama meritev statistično značilne, Bland-Altmanova analiza pa je pokazala odstopanja med obema metodama pri večjih razponih velikosti merjenih struktur. Z regresijsko analizo smo ugotovili, da je ujemanje med ročnimi in avtomatiziranimi meritvami v velikostnem razredu 20-25 µm (večjih struktur nismo merili) dokaj zanesljivo, z manjšanjem velikosti struktur pa upade, najverjetneje zaradi segmentacije slike pri avtomatizirani metodi, pri kateri je zaznavanje robov manj natančno. Pri majhnih strukturah že majhne razlike v segmentaciji privedejo do večjih napak. Po drugi strani pa lahko tudi ročne meritve na mikroskopskih slikah postanejo vse bolj subjektivne, ko se velikost struktur zmanjšuje. Naši rezultati nakazujejo, da so avtomatizirane meritve s programom StoManager1 ustrezna nadomestitev ročnih meritev števila oz. gostote režnih kompleksov ter velikosti večjih struktur znotraj režnega kompleksa za izbrane drevesne vrste.