Lesna zaloga drevesnih in grmovnih vrst glede na višinske pasove v Sloveniji: primerjalna analiza in razvojne značilnosti

Povzetek

Slovenski gozdovi spadajo med vrstno pestrejše, saj v njih raste kar 71 avtohtonih drevesnih vrst. Navkljub veliki vrstni pestrosti slovenskih gozdov v lesni zalogi le teh s 60 % prevladujeta bukev (Fagus sylvatica) in navadna smreka (Picea abies). Lesna zaloga merskih dreves narašča z nadmorsko višino, tako ima zgornji višinski pas največjo lesno zalogo, in sicer 398 m3/ha. Obratno od lesne zaloge merskih dreves in grmov se Shannon-Wienerjev indeks vrstne pestrosti z nadmorsko višino zmanjšuje. Podobno je tudi pri Shannon-Wienerjevem indeksu vrstne pestrosti podmerskih dreves, s tem da je v nižinskem pasu nekoliko manjši. Delež smreke v lesni zalogi merskih dreves se veča z nadmorsko višino. V nižinskem pasu (do 300 m) znaša 10,2 %, v najvišjem pa 49,4 %. Bukev je v zadnjem obdobju postala najpogostejša drevesna vrsta v deležu lesne zaloge merskih in podmerskih drevesnih vrst, kar nakazuje tudi na prihodnje večanje lesne zaloge deleža merskih dreves bukve. V nižinskem in spodnjem višinskem pasu (nižjem od 700 m) je delež lesne zaloge podmerskih dreves: termofilnih listavcev – predvsem malega jesena (Fraxinus ornus), črnega gabra (Ostrya carpinifolia), tujerodne robinije (Robinia pseudoaccacia) in sencozdržnega belega gabra (Carpinus betulus) precej večji od deleža lesne zaloge teh drevesnih vrst v lesni zalogi merskih dreves. V merski zalogi podmerskih grmovnih vrst tako v celotni Sloveniji kot tudi v vseh višinskih pasovih prevladuje navadna leska (Corylus avellana), ta prav tako močno prevladuje v vseh višinskih pasovih – največji delež ima v višinskem pasu od 700 do 1.000 m (91,3 %), najmanjšega pa v nižinskem pasu (61,9 %).