Nekatere značilnosti rastja in rastlinstva krajinskega parka Beka in njegove neposredne okolice (jugozahodna Slovenija)
DOI:
https://doi.org/10.3986/fbg0114Ključne besede:
vegetacija, rastlinske združbe, sintaksonomija, Lamio orvalae-Ostryetum carpinifoliae, kartiranje flore, Kras, Istra, Natura 2000Povzetek
Izvleček
V delih krajinskega parka Beka (povirni in srednji del doline Glinščice, oba bregova ob potoku Griža, dolina Korošca pri Beško-Ocizeljskih jamah) in v njegovi neposredni okolici (travniki pri Beki in Ocizli) smo ugotovili enajst gozdnih združb na rangu asociacije, v katerih so prevladujoče vrste graden, puhasti hrast, črni gaber, navadni beli gaber, bukev, črna jelša, lipa, gorski javor in (ali) črni bor. Popisana travišča lahko uvrstimo v vsaj šest sintaksonov na rangu asociacije. Deloma smo raziskali tudi rastje melišč in skalnih razpok, grmišč, mejic, kalov in opuščenih njiv. V raziskovanem območju smo popisali okoli 730 semenk in praprotnic, med njimi jih je 49 zavarovanih, 48 na rdečem seznamu, 30 je tujerodnih. Nekatere od ugotovljenih rastlinskih združb uvrščamo v varstveno pomembne habitatne tipe, med drugimi sta to Ilirski bukovi gozdovi (Aremonio-Fagion) in Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae). Pri Ocizli in Beki so nahajališča evropsko varstveno pomembne vrste Himantoglossum adriaticum.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Folia biologica et geologica
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
