Nekatere značilnosti rastja in rastlinstva krajinskega parka Beka in njegove neposredne okolice (jugozahodna Slovenija)

Avtorji

  • Igor Dakskobler Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin, Slovenija

DOI:

https://doi.org/10.3986/fbg0114

Ključne besede:

vegetacija, rastlinske združbe, sintaksonomija, Lamio orvalae-Ostryetum carpinifoliae, kartiranje flore, Kras, Istra, Natura 2000

Povzetek

Izvleček

V delih krajinskega parka Beka (povirni in srednji del doline Glinščice, oba bregova ob potoku Griža, dolina Korošca pri Beško-Ocizeljskih jamah) in v njegovi neposredni okolici (travniki pri Beki in Ocizli) smo ugotovili enajst gozdnih združb na rangu asociacije, v katerih so prevladujoče vrste graden, puhasti hrast, črni gaber, navadni beli gaber, bukev, črna jelša, lipa, gorski javor in (ali) črni bor. Popisana travišča lahko uvrstimo v vsaj šest sintaksonov na rangu asociacije. Deloma smo raziskali tudi rastje melišč in skalnih razpok, grmišč, mejic, kalov in opuščenih njiv. V raziskovanem območju smo popisali okoli 730 semenk in praprotnic, med njimi jih je 49 zavarovanih, 48 na rdečem seznamu, 30 je tujerodnih. Nekatere od ugotovljenih rastlinskih združb uvrščamo v varstveno pomembne habitatne tipe, med drugimi sta to Ilirski bukovi gozdovi (Aremonio-Fagion) in Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae). Pri Ocizli in Beki so nahajališča evropsko varstveno pomembne vrste Himantoglossum adriaticum.

Objavljeno

2025-07-08

Številka

Rubrike

Articles