Rast in pridelek biomase navadne ajde (Fagopyrum esculentum (L.) Moench) pri različnih sistemih pridelovanja

Povzetek

Gojenje rastlin kot pokrovnih ali spremljevalnih kultur ter za zeleno gnojenje je osnova trajnostne in ekološke pridelave poljščin. Tak način pomaga zmanjševati degradacijo tal in podpira trajnostno upravljanje s tlemi. Namen tega poskusa pridelovanja je bil oceniti vpliv sistemov pridelovanja rastlin na rast in pridelek biomase dveh kultivarjev navadne ajde. Testirani sistemi upravljanja s pridelkom so bili: navadna ajda (kultivarja Zoe in Harpe) kot samostojen posevek (kontrola), v vmesnem posevku s sirkom (Sorghum bicolor), v vmesnem posevku z mešanico facelije (Phacelia tanacetifolia) in bele gorčice (Sinapis alba), ter gojena z ostanki pšenice po žetvi (slama). Poskus je bil zasnovan v popolnoma randomiziranem bloku s tremi ponovitvami. Podatki so bili zbrani o višini rastlin (cm), številu listov na rastlino, številu vej na rastlino, skupni površini listov na rastlino (cm²), premeru stebla (cm) in pridelku biomase (t/ha). Načini pridelovanja so imeli pomemben vpliv na število vej na rastlino, premer stebla in skupni pridelek biomase ajde. Najvišji pridelek biomase (1,13 t/ha sušine) je bil dosežen pri sorti Harpe, posejani z vmesnim posevkom facelijo in belo gorčico, medtem ko je bila najnižja vrednost 0,71 t/ha ugotovljena v kontrolni skupini. Glede na visoke pridelke biomase je skupna setev ajde z mešanico facelije in bele gorčice obetavna možnost za pridelavo zelene mase za podor. Čeprav sta se sorti ajde razlikovali po številu listov, površini listov in številu vej na rastlini, uporabljeni sorti nista imeli značilnega vpliva na pridelek biomase.